Sijaj sončece

Danes zjutraj oz. dopoldne me je presenetil zvok harmonike pod blokom. Od filma Amelie in mojega rednega potepanja po Parizu dalje imam ta ištrument (razen v turbo folku, se razume) rada. Tako se ob prijetni magdalenici spomnem na Pariz, odprem okno in kukam. Kaj takega se namreč v naši pusti soseski ne dogaja. Kmalu sem tudi pomislila na to, da je to pravi blog dogodek, ki ga lahko video dokumentiram. In glej ga, tukaj je:

http://video.google.com/videoplay?docid=3541879305474492753

Če se je morda tole “fehtanje” zdelo komu (sosedom) neprimerno in po domače rečeno cigansko, se je meni nasprotno, zdelo vredu, zanimivo, zabavno, multikulturno,…. Počnejo kar znajo (igrajo harmoniko) in s tem služijo, torej delajo čist isto kot mi slovenčki. In naj še kdo reče, da cigani samo kradejo. Ne, tudi čist prijazno ti v soboto dopoldan pridejo pod okno igrat harmoniko. In za en evro se zraven še nasmejejo.

Takole sem se tudi jaz podala v malce bolj interaktivne blogovske vode. Tadaa moj prvi video, sicer je bolj dolgočasen - posledica rahlega razočaranje nad mojimi sosedi ;). A vsaj v širši družbi se je nekaj govorilo, celo v medijih so namenili temu pozornost. Vseeno zna biti to pesek (en pesek, ki ni niti kamenček) v mozaiku proti onesnaževanju.

Moj glas je še malo bolj shy

Dober zaključek današnjega aprilskega dne (sonce, dež, sonce, dež,… - mavrica was busy today). Pred mojim blokom je končno beeelo tako kot se za zimo šika.

Fotka posneta ob 00:57, bomo videli kako bo zjutraj

Freud je v enem izmed svojim pisem omenil slovenca, brez heca. Eden izmed njegovih učencev je imel slovenskega pacienta, nekega kulturnega veljaka. Ta človek je denar za zdravljenje dobival od svojega očeta in ko je moral plačati analitika je očetu seveda po slovenski zdravi pameti lagal o ceni in od njega dobil več denarja kakor je stalo zdravljenje. Nemoralno skratka. In ob tej neprijetnosti je analitik za nasvet prosil Freuda. Ta pa mu je odgovoril: “Glede tvojega pacienta pa, nekaterim tudi psihoanaliza ne pomaga.”

Ja, Freud je res fenomenalen, ta problem muči slovence še vedno in očitno nam ne more nič pomagat!

Hvala Vesni G., ker je tako modra, zanimiva in ker nam pove toliko o resnici.

Nekaj dni sem potrebovala, da sem dojela, da tolarjev kmalu dejansko ne bom ve; uporabljala. V tujini sem evre brez problema, ampak ko jih vidim pri nas mi je čudno. Hecno je stanje na bankomatu, račun v trgovini, opozorilnik o stanju na mobitelu, računi za elektriko, vodo, vse v evrih. Danes sem bila resnično pahnjena v realnost, saj je moj študentski job delo v trgovini. Račune vseh strank sem po štirikat preverjala. Vmes me je večkrat zagnala panika o šiiit kako samo 29,17 za pas, ojoj pozabila sem vtipkati ničle pri plačilu s kartico. Res, da mi je naslednjo sekundo odleglo, ko sem se spomnila v čem je fora. Ampak z gotovostjo lahko rečem, da bom tolarje pogrešala. Točno sem poznala razliko med 500 in 1000 ali med 12990 in 15990. Sedaj je to 2 in 4 ali pa 54 in 66…res čudne številke… Zdi se mi, da med nami ne veliko ljudi, ki bi bili blazno navdušeni nad menjavo. Res smo imeli lep denar, barvit in oseben. Tukaj gre morda tudi za izgubo enega znaka naše svobode od osamosvojitve naprej in tako delček našega nacionalnega ponosa. Naš nacionalni karakter se kljub vsemu še ni tako zelo prilagodil kapitalističnemu sistemu. Ampak zdaj je prepozno, ni kaj, imamo ga in moramo se naučiti živeti z njim. Teh nekaj dni pa ostajam old school in do konca plačujem s tolarji ahh saj res to bo težko, povsod vračajo v evrih…ups, res je konec z mano in portreti Trubarja, Valvasorja, Vege, Jakopiča, Gallusa, Plečnika, Prešerna, Kobilice in Cankarja.