Sijaj sončece

V zadnjem letu sem videla štiri filme, ki so me zagotovo spremenili. Kljub temu, da ima vsak film tudi svoj interes, je v njih veliko dobrega in resničnega. Njihovo sporočilo je pravo in tudi mnogo informacij v njih. Prvi je Neprijetna resnica… verjetno film, ki mi pomeni ogromno, ker je in ker mi daje največje upanje za našo Zemjo. Drugi je Darwinova nočna mora, o katerem sem že govorila. Z njegovo pomočjo se spoznala resničen vzrok vsega hudega v Afriki in zraven paše še Krvavi diamant, ki kljub okusu Holliwooda le temu močno stopi po robu in kaže iste vzroke za afriško trpljenje. Naše izkoriščanje. In zadnji, sicer malo manj pomemben je Zašpehan narod. Videla sem ga na Liffeu. Na kratko: živali ne bi smele živeti samo zato, da jih ubijemo.

Hvaležna sem tem štirim filmom, ker so mi skladno z mojim osebnim razvojem spremenili in mojim dvomom dali sliko. S to sliko sem lahko oseba, ki manj uničuje svet. Takšna sem pač postala. Takšna, da mi ni vseeno.

Vsi filmi trenutno igrajo pri nas. Če vam ni vseeno kakšnega poglejte, če vam je vseeno poglejte vse.

Naslednje jutro je, a sem še zelo pod vplivom filma. Dokumentarni film, ki bi ga morali videti čisto vsi. A ker vem, da to ne gre, ga priporočam tistim, ki si želijo malo bolj razumeti kako stoji svet, kaj se dogaja in kdo ima od tega korist in navsenazadnje kateri so resnični vzroki za lakoto v Afriki. Gotovo je revščino zelo povečalo podtikanje kapitalizma, saj v takem novem okolju afriške kulture ne morejo delovati. Tako kot so v Viktorijino jezero v Tanzaniji, kjer je sneman dokumentarec, podtaknili vrsto ribe, ki je močno spremenila okolje, da je izumrlo na stotine drugih vrst rib. Nilski ostriž je s svojim hitrim razmnoževanjem postal tudi zelo dobičkonosen (seveda le za peščico) izvozni artikel. Ribiči nalovijo vsak dan 500 ton rib, katerih fileje ruski piloti odpeljejo v Evropo in na Japonsko (v Afriko pa večinoma priletijo polni orožja) medtem, ko prebivalci okoli jezera trpijo za lakoto, umirajo zaradi Aidsa in mali otroci, sirote, snifajo pretopljeno plastiko od zabojev za ribe, saj jim drugega pač ne preostane.

(foto vir: www.darwinsnightmare.com)

In naj še kdo reče, da pomagamo tretjemu svetu? Pomagamo malo, škodimo veliko.