Sijaj sončece

Verjetno ste vsaj približno zasledili, da je Al Gore skupaj z bogatašem razpisal 25 miljonov dolarjev nagrade za znanstvenika, ki bo odkril nov način zmanjševanja količine CO2 v zraku. Sprva se mi je zdelo waaaw super, spet nekaj govora o okoljevarstvu, spet nov korak na bolje. Potem pa sem se zamislila in ugotovila, da je to velika neumnost. Zakaj? Ker bodo sedaj ljudje, prebivalci naše Zemlje, čakali, upali in mislili, da bo en krasen izum popravil vse slabo. Predstavljali si bodo, da bo velik ventilator izsesal škodljive pline iz ozračja in jih poslal daleč v vesolje. Je to realna rešitev? Izum, ki bo ščistil ozračje? Menim, da ne. Nikakor takega izuma ni mogoče kar tako, brez drugih posledic izvršiti. In bralci Dela in številnih drugih časopisov ter medijev so s to Al Gorovo akcijo dobili ravno upanje na nekaj takega. Upanje in hkrati izgovor zakaj lahko še vedno živijo konformno zahodnjaško življenje z avtomobili in minimalno skrbjo za okolje. Veliko bolj pomembno, smiselno in edino učinkovito pa je v resnici zmanjšanje onesnaženja vsakega posameznika. Kdaj bomo končno to dojeli?

Ps: Ne me narobe razumeti, Al Gora zelo cenim za njegovo delo, saj je pokazal probleme in tudi rešitve, ki jih lahko uresničimo posamezniki. Ampak z backup planom jih je pa žal… zasenčil.

Svetovni znanstveniki so v Parizu potrdili da smo ljudje krivi za globalno segrevanje! ALELUJA! Poročilo Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) Report je sestavilo 2000 znanstevnikov s 150 držav.

In zakaj smo potrebovali tako dolgo in toliko znanstevnikov, da smo ugotovili otročje lahko uganko?

“In a related story, a think tank partly funded by Exxon Mobil sent letters to scientists offering them up to $10,000 to critique the IPCC report’s findings. A recent report from the Union of Concerned Scientists said Exxon spent $16 million between 1998 and 2005 funding “organizations that seek to confuse the public on global warming science.” citirano s strani stopglobalwarming.org.

Ljudje s katerimi se prepiram o resničnosti in neresničnosti globalnega segrevanja bi lahko počasi nehali vrjeti tem izmišljotinam. V dokumentarcu o globalnem segrevanju Fox newsa naprimer reče nek znanstevnik “Global warming is not a problem from my point of view.” Verjetno je šel zaradi te izjave na eksotične počitnice za cel mesec. Da o še vedno čudni razlagi globalnega mračenja, ki naj bi ustavljalo globalno segrevanje sploh ne govorim. Mar ti ni jasno, ko pogledaš čez okno, da nekaj na Zemlji ne delamo prav? Da tisti dim iz visokega dimnika ni vredu? Da gužva na cestah in kilometrske avtoceste niso naravne?

Ja še ta štorija. Na bruhanje mi gre, ko nekdo reče, kako to da nafta in kakšne kemikalije in recimo plastika onesnažuje če je pa naravna. Seveda ima vse svoj vir na Zemlji ampak naša pretvorba in uporaba tega vira žal ni naravna. Nafta je naravno v notranjosti Zemlje. Mi jo pa črpamo ven, jo predelamo, dodamo še kakšne kemikalije, jo vbrizgamo v motor avtomobila tako, da nakoncu pri izpuhu v zrak uhaja strupen plin. In se potem še tolažimo s tem, da je to naravno! Ne, ne to pa ne gre. Kar človek dela z viri niti slučajno ni naravno.

Takole pravi e-mail: “Skupina okolju prijaznih aktivistov L’Alliance pour la Planete ( www.lalliance.fr) poziva ljudi, da osvobodimo planet Zemljo vsaj za pet minut – naj Zemlja počiva! V ta namen prosijo vse ljudi na Zemlji, da 1. februarja med 19.55 in 20.00 pogasnemo vse luči. To ni namenjeno samo varčevanju energije, s tem namreč v svet dajemo sporočilo, ki bo privabilo politike in voditelje. Čas je zanje, da napravijo akcijo in se pričnejo izogibati preveliki potrošnji energije. V času teh 5 minut bomo pomagali planetu k počitku – 5 minut ni veliko in nas ne bo nič stalo.”

Jaz pa pravim res je, nič nas ne bo stalo. Predstavljam si, kako v teh petih minutah Zemlja glasno vdihne in izdihne, potem pa spet zarži dih za nekaj sto let (upam). Meni osebno bi bilo še lepše, če bi ugasnili vse, vse, vse odjemalce energije in ne le za 5 minut. In obvezno ugasnili avtomobile in tovarne. To bi bilo nekaj pravega, a za začetek bo tudi ta akcija vsaj nekaj. Vsaj pokazali bomo, mi prebivalci Zemlje, da nam ni vseeno. Da smo konec koncev mi tisti, ki odločamo koliko onesnažujemo. Žal se tega premalo zavedamo. Res upam, da bo to uspelo vsaj v taki meri, da bodo opazili mediji in politiki, ter začeli tudi oni s kakšno spremembo na bolje.

Razprave tečejo o cigaretnem dimu, o diskriminaciji kadilcev ali nekadilcev namesto, da bi tekle o čem bolj nujnem. Oh ja…

Ps: Vem, da tehnično to ni najbolj pametno. Če bi velik odstotek ljudi na tem planetu potem naenkrat spet prižgal luč bi bila električna obremenitev še hujša.

Ena primerjalna: (čas posnetka 09:02) Ena peizage: In ena “družbeno problematična”:

Kaj vse ti prinese jutranji pogled čez okno : ) in zahvala gre snegu, z njim je bolj zanimivo danes.

Bolj ko gledam ven in na termometer bolj sem začudena. 13 stopinj…. to je pol manj od vročih dni julija in še več kot pol več od normalne januarske temperature. Šit, samo to lahko rečem…

Naslednje jutro je, a sem še zelo pod vplivom filma. Dokumentarni film, ki bi ga morali videti čisto vsi. A ker vem, da to ne gre, ga priporočam tistim, ki si želijo malo bolj razumeti kako stoji svet, kaj se dogaja in kdo ima od tega korist in navsenazadnje kateri so resnični vzroki za lakoto v Afriki. Gotovo je revščino zelo povečalo podtikanje kapitalizma, saj v takem novem okolju afriške kulture ne morejo delovati. Tako kot so v Viktorijino jezero v Tanzaniji, kjer je sneman dokumentarec, podtaknili vrsto ribe, ki je močno spremenila okolje, da je izumrlo na stotine drugih vrst rib. Nilski ostriž je s svojim hitrim razmnoževanjem postal tudi zelo dobičkonosen (seveda le za peščico) izvozni artikel. Ribiči nalovijo vsak dan 500 ton rib, katerih fileje ruski piloti odpeljejo v Evropo in na Japonsko (v Afriko pa večinoma priletijo polni orožja) medtem, ko prebivalci okoli jezera trpijo za lakoto, umirajo zaradi Aidsa in mali otroci, sirote, snifajo pretopljeno plastiko od zabojev za ribe, saj jim drugega pač ne preostane.

(foto vir: www.darwinsnightmare.com)

In naj še kdo reče, da pomagamo tretjemu svetu? Pomagamo malo, škodimo veliko.

Ja, spet me matra ekologija. KHm Khm ali je še kdo danes zaznal nenormalno topel dan? Ne le dan, cel teden, celo zimo! Že ponoči, ko sem se vračala iz mesta sem slišala ptičje petje, takšno kakršno je običajno za začetek pomladi. Žvrgolenje se je nadaljevalo še celo jutro, dokler ga niso preglasili motorji avtomobilov. Ne samo to, tudi v svoji tanki jakni me ponoči ni čisto nič zeblo. Jakni, ki jo nosim poleti zvečer, kadar je malo bolj hladno. In dopoldan ko sem šibala na faks mi je v tej isti jakni postalo vroče. Slekla sem si jo, in sredi januarja stala pred faksom v jopici. Nimam čisto nič proti sončku in lepemu vremenu, ampak ljudje JANUAR JE! Svojega zimskega plašča letos sploh še nisem oblekla!

Ptički, ki se ženijo bodo morda kmalu dobili jajca. Še en morda gre zimi, ki se pojavi marca. In kaj bo z mladimi ptički! Pocrkali bodo, kaj pa drugega. Tudi drugje se že zdaj pozna vpliv tople zime. V trgovini kjer delam ljudje ne kupujejo toplih bund, opreme za smučanje in bordanje tudi ne, kaj šele čevljev za sneg. Že zdaj se poznajo spremembe, le kaj bo čez nekaj let. To bo cela drama. Ampak folk še kr ne dojame da mogoče, MOGOČE pa te temperature niso najbolj normalne. In da mogoče, MOGOČE nekaj ni vredu!

Lansko zimo je prvi sneg v Ljubljani padel 25.11. Kar pogrešam zimsko idilo in to kako narava skrije vse grdo in očisti naše ulice. Skrije ceste, ustavi avtomobile in morda celo ni treba v šolo. Vem, pljundra je neizogibna, a ljudje, ki zaradi nje preklinjajo čez sneg se močno motijo. Sneg ni nič kriv, umazano pljudro si naredimo sami.

Nekaj dni sem potrebovala, da sem dojela, da tolarjev kmalu dejansko ne bom ve; uporabljala. V tujini sem evre brez problema, ampak ko jih vidim pri nas mi je čudno. Hecno je stanje na bankomatu, račun v trgovini, opozorilnik o stanju na mobitelu, računi za elektriko, vodo, vse v evrih. Danes sem bila resnično pahnjena v realnost, saj je moj študentski job delo v trgovini. Račune vseh strank sem po štirikat preverjala. Vmes me je večkrat zagnala panika o šiiit kako samo 29,17 za pas, ojoj pozabila sem vtipkati ničle pri plačilu s kartico. Res, da mi je naslednjo sekundo odleglo, ko sem se spomnila v čem je fora. Ampak z gotovostjo lahko rečem, da bom tolarje pogrešala. Točno sem poznala razliko med 500 in 1000 ali med 12990 in 15990. Sedaj je to 2 in 4 ali pa 54 in 66…res čudne številke… Zdi se mi, da med nami ne veliko ljudi, ki bi bili blazno navdušeni nad menjavo. Res smo imeli lep denar, barvit in oseben. Tukaj gre morda tudi za izgubo enega znaka naše svobode od osamosvojitve naprej in tako delček našega nacionalnega ponosa. Naš nacionalni karakter se kljub vsemu še ni tako zelo prilagodil kapitalističnemu sistemu. Ampak zdaj je prepozno, ni kaj, imamo ga in moramo se naučiti živeti z njim. Teh nekaj dni pa ostajam old school in do konca plačujem s tolarji ahh saj res to bo težko, povsod vračajo v evrih…ups, res je konec z mano in portreti Trubarja, Valvasorja, Vege, Jakopiča, Gallusa, Plečnika, Prešerna, Kobilice in Cankarja.