Sijaj sončece

V povezavi s tem se mi vrstijo vprašanja, ki so bolj kot vprašanja, nezadovoljno nasprotovanje. Zakaj je treba Ljubljano na silo pretvoriti v kozmopolitansko mesto na račun provincialnosti, ki je ravno tisto, zaradi česar je Ljubljana človeku prijazno mesto? Zakaj je potrebno podreti Kolizej in namesto njega postaviti piramido kakršne stojijo že po celem svetu? Zakaj je treba zidati na zelenih krakih mesta? Seveda kolizeja ne bomo podrli mi, podrli ga bodo tuji državljani, ki niso bili verjetno še nikoli zares v Ljubljani in ki to počnejo povsod in ne prvič. Nam pa bodo prvič porušili kulturno dediščino Kolizej. In prvič nam bodo postavili na napačni strani ceste, da bi izgledajo sploh kaj okusno, piramido. Na napačni strani pravim zato, ker bo stala na tisti strani križišča, ki se drži starega dela Ljubljane. Če že gradijo nove stavbe, naj jih gradijo okoli starega mesta. To bodo naredili z Emonico, a žal pri tem niso upoštevali okolice Emonice, ki je Plečnikova zavarovalnica Triglav in ostala zelena površina proti Bežigradu. Kot da bi risali stolpnico v programu na praznini. Saj so menda to celo res počeli.

Kakor morda zgledajo urbanistična in arhitekturna vprašanja stvar omenjene elite temu ni tako. Mesto v katerem živimo vpliva na kvaliteto življenja. In če je ta v Ljubljani nekaj posebnega, (česar ne more zanikati nihče, ki je v 15-ih minutah hoje lahko iz centra, Šiške, Bežigrada, Viča ali Fužin na zelenih prostranih površinah), jo bi bilo tako potrebno tudi ohraniti. Za ceno kozmopolitanizma morda. Ali pa tudi ne. Verjetno le za ceno zdrave pameti, ki ne bi želela pozidati teh 15 minut oddaljenih zelenih površin. Pa jih bodo. Z novimi cestami za hitrejši dostop do centra, po možnosti poimenovanimi po bivšem predsedniku, ki je imel rad naravo. In kaj bo potem v centru? Avto na avtu? Čemu je treba postavljati več cest? Zakaj raje ne bi postavili nekaj, zaradi česar bi potrebovali manj cest?

Kot prebivalci pa se preveč avtomatično počutimo nemočne, kar je zmotno. Doseči se da marsikaj. Celo to, da župan zaradi nestrinjanja arhitektov in “nemočnih prebivalcev”, ne podpre gradnje železnice brez poglobitve. Ugotovila sem, da bi se morali razburiti še za druge stvari in ne le za to. Če ne Ljubljana ne bo več tako prijazna do človeka. In nisem prva. Odkrila sem stran, ki jasno pove možnosti uradnega izražanja nestrinjanja s pozidavo severnega zelenega klina, ali žabjega kraka po ljubljansko. Žabji kraki so namreč razlog, da kot mestno bitje vseeno lahko hitro uzrem naravo. Pozivam vas dragi bloggerji, da razširite glas o tej akciji, če vam je do tega seveda