Besede ljubljanskega klošarja

30 04 2008

Naj povem, da J nima nobene izobrazbe, pa govori kot diplomirani, da ne rečem doktorirani sociolog, kulturolog, psiholog in socialni delavec skupaj. Z njim in še nekaj ostalimi brezdomci sem prišla v bližnji stik bolj zaradi zanimanja kot zaradi študija. A, saj to je pravzaprav najboljša kombinacija. Študija zaradi zanimanja. Povedal mi je nekaj resničnih stvari. Ob poslušanju njegove besede dve uri sem bila potem še dva dni zadeta. Verjetno bolj, kot če bi se ga pred leti skupaj z njim zadela. No saj veste, kaj mislim s tem, zadeta. Povedal mi je toliko reči, da sem jih dva dni filtrirala in odrezala vse drugo. Pokazal je, da je ulica, droga in nula lahko najboljša možna izobrazba. In to so stvari za katere se učimo, da so najslabše, remember? In kakor je rekel sam kot klošar: “Živim luksuzno.”

O kulturi: “Na svetu je tok velik kultur, da če bi vse preučil potem pa na kupček dal tist k ustreza, ostalo kar ne ustreza odvrgu, bi nastal en velik kup k bi ga lahko uporabu za svojo kulturo. Čeprou bi mel vsak lahko čist svojo kulturo. Stvar bi mogla bit v tem, da ena kultura ne bi smela izključevat katere koli druge kulture, kar pa počnejo kulture dons. Tko tud jst zdj delam. Zakaj ne bi od tega življenja k ga majo klošarji, džankiji, pijanci uzel sam tisto dobro. Odštel bi pa vse ostalo stran, kot je popivanje, smiljenje samemu sebi … In kr naenkrat sem ugotovu, da jst rabim urco, dve za svoje preživetje in imam vse v najboljšem redu.”

O prostem času:” Problem je ravno ta prosti čas. Ker če bi jst tko gledu na prosti čas, kot velik ostalih ljudi, bi vrjetn čakou da mi kdo kej ukaže, dolgočasu bi se, uničvat bi začel samega sebe.”

O življenju: ” Glede na to da življenje dobim samo enkrat, pa še to za zelo kratek čas je res brezveze, da življenje samo preživim. Pa preživim ga tud če grem z službo. Vsi, ki gredo v službo preživijo življenje. Ne, premal časa ga živimo, samo enga dobimo. Življenje je treba živet.”

O žuranju: “Dons ljudje ne znajo žurat, če niso za to plačal. Dej mi povej kok je nasploh v življenju zabave, ki je zastonj. Ampak vrjamte mi, da najboljše zabave so zastonj zabave. Te so neprecenljive.”

O sistemu: “Stvar je v tem, da je treba življenje v roke vzet. A problem je v tem, da smo bli narobe vzgajani. Se prav imamo zlo velik indoktrinacije sami v seb. Pomojem revolucija ni več v tem, da bi ne vem kaj spreminjal. Niti sistem se mi ne zdi koristno spreminjat, ker mamo probleme sami s sabo. Mi mormo sami sebe spremenit. Se pravi, si povrnit svojo lastno kreativno energijo zarad tega, da bi lahko koristili svoj lasten prosti čas. Pol mi pa ne bo treba razmišlajt da moram jst osem, deset, štirinajst ur delat za cilje in potrebe svojega šefa… ker dejansko zase poskrbim v urci, dveh. Vse ostalo je prosti čas.”

O jamranju: “Prostovoljno delo je prestiž. To je v resnici prestiž. Ves svoj prosti čas izkoristim za to. Hodm po svetu in gledam, se oziram okol samega sebe in kukr vsi ostali opazim neverjetno groznih stvari, ki bi jih blo treba spremenit, zamenat, ukint, na novo postavt, ogromno velik stvari, zarad katerih bi se lohka pritoževal. Eni se samo pritožujejo. Jst se pa pač oziram naokol in pač najdem kako stvar, ki jo lahko postorim tudi jst. Začel sem z mejhnimi stvarmi, mejhnih stvari sem se loteval, zdj vedno več zmorem, čedalje več lahko spremenim. Ampak v resnici ne spreminjam teh stvari, spreminjam samega sebe. Kakšne droge! Kakšna služba! Mislm … nevem … avto, hiša, neumnosti.”