Novi prijatelj
22 02 2008V zadnjih treh tednih sem s kolegom iz faksa začela spontano, a precej intenzivno razvijati nov prijateljski odnos… tega pa sem se začela kljub temu, da mi veliko pomeni, zavedati šele danes. Kok fino, da imam novega prijatelja! 
Poznam ga sicer že dve leti, a nikoli nismo imeli časa, da bi se družili. Ta semester pa nam je skupinska seminarska, kjer sta sodelovali še dve “stari” prijateljici, ponujala precej časa in ponavadi smo, namesto da bi delali, raje klepetali. O vsem. Od doživljajev, do hobijev vsakega izmed nas pa do najbolj intimnih reči, ki smo si jih potem deformirani z našim družboslovnim razmišljanjem drug drugemu analizirali.
Zabavne so tudi primere med teorijo družbenih ved npr. tega, da so pojmi kot je varanje družbeni konstrukt naše kulture, ki nikakor ni objektiven in niti ne utemeljen pa se o njem vseeno pogovarjamo kot o nezvestobi, krivici in slabemu ravnanju - ker pač živimo v tej kulturi. A ko je treba čvekati se lahko izgovoriš na različico, ki npr. varanja ne obravnava v temni luči. Tako so naši vsakdanji trači obarvani še s študijsko noto in so tako še bolj zabavni.
Iz klepetanja na sestankih za seminar smo tako presedlali še na skupna študentska kosila, na posedanja po, pred in med predavanji, na skupne vožnje domov in si seminarsko delo izbrali skupaj še pri predmetu za naslednji semester. Vidimo in družimo se skoraj vsak dan in izgleda, da sem po treh letih le našla pravi prijateljski krog na fakulteti. Po gimnaziji, kjer se ti zdi ta krog samoumeven, sem namreč bližnje stike zelo pogrešala. Za vsakega se je bilo treba namreč posebej dogovarjati, ne pa tako, ko prideš na šolo pa veš, da bodo tam. Poleg tega, da mi je že tako zanimivo na novo spoznavati ljudi, še posebej cenim prijatelje moškega spola, ker se z njimi lahko pogovarjam o drugačnih rečeh. Moški način razmišljanja zopet postane bližji, zraven pa še približujem ženski način čustvovanja. Ravno to pa je ena izmed današnjih tem pogovora med mano in mojim novim prijateljem…
(slikca: VIR)
sem vesela zate
tudi sama imam podobno izkušnjo.. v gimnaziji je to bilo nekako samoumevno ja, na faksu pa ni več.. si lahko čisto zase, če želiš… ampak je fajn imet nekoga ob sebi… tud jaz mam takega prijatelja in vse seminarske delava skupaj, v prostem času sicer nisva toliko skupaj (se pa zelo velikokrat slišiva in imava doooooolge telefonske pogovore o marsičem), ampak sva pa na faksu kot rit in hlače, tko da se je tud že zgodilo, da so se ljudje spraševali, če sva par hahahaha 
Oo super, torej točno veš kaj mislim. A ni fino? Glede spraševanja ali sta par je takole…mnogo ljudi ne verjame, da je možno le čisto prijateljstvo med moškim in žensko ker naj bi slej ali prej bila vsaj ponesreči skupaj iz radovednosti…a sama verjamem da je možno, sicer v redkih izjemah, a je.
je možno
in meni je super tako kot je 
ne bi zamenjala… upam, da bova ostala taka prijatelja tudi konec drugega leta, ko bova oba zaključila s faksom 
morm rečt da je pri meni podobno. spoznal sem ne samo enga ampak kar nekaj prijateljev tako, da so naju družile podobni interesi. bi pa rekel tudi da ljudje, ki se sedaj spoprijateljijo so si veliko bolj naklonjeni, kot pa s prijatelji, ki že živiš od malega in ne opazijo tvojih pozitivnosti …
Sama sem bila tudi nekako skeptična glede seminarskih, ki bi naj jih delali z ostalimi, skratka ne s tistimi, ki si po večini z njimi. Lansko leto nas je profesor prav dobro pogrupiral, ko je žrebal člane skupine- s tem je pravzaprav dodal neko pozitivno noto, saj smo imeli možnost spoznati tudi druge, ki smo se poprej z njimi le pozdravljali. Moram pa rečt, da lanskoletni piknik, ki smo ga imeli vsi kot celotna generacija letnika, je bil res fantastičen in smo sedaj še nekako bolj “skupni”, če lahko tako rečem.
I hear ya.
Človek bi pomislil, da na faksu, ki združuje ljudi z
enakimpodobnim zanimanjem, spoznaš novih prijateljev na pretek. Nisem si še povsem na jasnem, čemu temu ni tako. Morda naša premala vnema po prilagajanju, specifični interesi, kdo ve. So pa novi prijatelji zato toliko bolj pristni.