Sijaj sončece

A ne bi bilo luštno, če tale naša zima ne bi pomenila le toplih radiatorjev in megle, temveč tudi tiste svoje najboljše radosti kot je svež, beli sneg, ki pokrije celo mesto. Sem zelo poletni človek, a sneg imam rada. Rada imam, da so letni časi izraziti. Poleti vroče, da se vsi potimo in si prizanašamo z vsemi naporni ”saj je tako vroče”, jeseni listov polno vsepovsod, zima mrzla in snežena, spomlad pa čivkajoča in cvetoča.

Sodeč po zadnjih letih pa izgleda, da izgubljamo štiri letne čase. Tiste slikanice s štirimi kvadrati, v katerih je vsak letni čas v enem, so čisto prašne. Slikice so zato zamegljene. Tako je tudi v resnici zima zamegljena z nečim kar se ji dogaja. Kot da bi se izpušni plini in druga nesnega usedli čez slikanico. In otroci zaradi tega ne vlečejo sank v šolo, da bi se na podaljšanem bivanju šli sankat na šolski grič, kakor sem to še jaz počela. Vsaj pri nas že nekaj let sanke samevajo v kleteh. Gotovo v Ljubljani ni več otrok, ki bi vsako jutro tekli do okna pogledat, ali je zapadel sneg, ker bi bili vsakič znova, skoraj brez izjeme, razočarani. Meni pa se je, kot otroku, ta želja pogosto izpoljnjevala. In to je bil najboljši dan na svetu! Po oblačenju vseh možnih kosov oblačila je bil najlepši občutek zakorakati v svež sneg na dvorišču. Tam kjer ni še nihče stopil. Kot da bi ta snegec nastal iz niča, tako čudežen je videti. In tako dobro je že kazalo ko je za Božič nekaj začelo padati. Ampak to je bilo očitno vse za letos. Stopinje v snegu so se zamenjala za visoke stopinje na termometru. Izgublja se največji čar zime. Mnogi so verjetno veseli, saj jim ni treba plužiti cest in imeti s tem stroške… teh pa tako ali tako ne maram, saj se mi zdi čar snega tudi to, da moraš vsepovsod peš. Opravke in obeznosti do katerih ni možno priti pač odpoveš. Saj imaš tehten razlog. Namesto tega pa se kepaš, sankaš in skratka uživaš v belini, ki je prekrila sivino.

Še kdo pogreša sneg pred svojo hišo?

(foto: VIR)