Sijaj sončece

“V sredo se pride Sara igrat k meni.” Jaz: “Lepo, kdo pa je Sara?” On: ” Sara iz vrtca v kero sem jst zaljubljen.” Jaz: ” S čim pa se Sara rada igra?” On:” Z mano.”

Včeraj mi je takole petletni mali nečak, medtem ko sem ga čuvala povedal, da je zaljubljen. S tem me je totalno presenetil, saj ga namreč čuvam že odkar je bil star pol leta. Prišlo je do momenta, ko sem se morala zavedati, da raste. Da je vendar že zaljubljen v Saro! Njegova misel na to ni kaj preveč komlicirana, povedal mi je namreč tudi to, da se bosta igrala dokler se ne bosta poročila. Potem se bosta pa igrala s svojimi otroci predvidevam jaz on pa je pokimal. Glej ga. Res je že velik… Če bi ga še malo povečala, bi bil lahko že pravi moški. Oblečen je itak že zdaj tko modno. Hlače s pasom nekje na riti in kaka zanimiva majica. Takole se mi kar hitro potoži po otroškem mišljenju, ko točno veš kaj hočeš in ti svet ni kaj preveč kompliciran. Še bolj pa me je spomnil na mojo otroško zaljubljenost. Bil je Luka in moram priznati, da se bila vanj zaljubljena že pri štirih. Na stopnicah vrtca se redno protestirala kadar je šel domov pred mano, spomnim pa se tudi tega, da sem mu enkrat na stranišču pokazala svoje najljubše spodnje hlačke. Kasneje je bil ta Luka tudi moj sošolec v osnovni šoli. Na žalost je ostal majhen - kakršen je bil v vrtcu in me od tretjega razreda naprej ni več zanimal. V začetku decembra pa sem ga po nekaj letih videla na osnovnošolskem reunionu. Povrh vsega se je še razširil in postal nekakšen glavni jebač kakršni me ne privlačijo preveč. Tudi nekaj ne ravno prijaznih opazk med pogovori me je odbilo. Pa tako sem se želela z njim poročiti… Le kaj se bo zgodilo z mojim malim in Saro?