Ostati ljubljen ali biti še kdaj zaljubljen
16 12 2007Je vprašanje, ki se je po dveh do treh tednih čudnih občutkov in dilem skristaliziralo. Menda pride vsak par ali pa vsaj eden izmed dveh prej ali slej po dveh do štirih letih do tega vprašanja. Ampak mene res ne zanima kako to izgleda pri drugih, s tem se enostavno ne morem tolažiti. Vprašanje se je začelo s prepirom po katerem mi do sprave ni bilo tako hitro kot ponavadi. In potem pride vmes še žuranje s prijatelji v katerem se imaš super in manj super naporni pogovori se malo odložijo. Seveda prijazni pogledi oseb privlačnega spola, ki jih po dolgem času zopet opaziš tudi ne pomagajo kaj dosti. Enostavno se spomniš kako je bilo ko…. sem bila še malo mlajša in so mi glavo mešali taki dogodki, mi dajali energijo in me spremljali tudi potem ko so že minili. Spomnila sem se torej kako je če si malo zaljubljen… In to mi je po glavi začelo hoditi istočasno kot je bil fant nekoliko slabše volje, manj v akciji, z manj priklopljenimi možgani. Sicer zvečer ko se uleževa in se pogovarjava o tem obdobju in težavi ter me vse razume tudi sama vidim, da tisti trenutek ne potrebujem nikogar drugega. Toda to, ko ga ni zraven hitreje mine. Vem sicer, da imam tega človeka najraje ampak preprosto me misel kako bi bilo s kom drugim ne zapusti. Naporna reč. Verjetno je vseeno ne bi bilo, če bi v ostati ljubljen bilo vse ok. Vse ok je zahtevna stvar in midva sva si res kar precej različna. On bi samo backpackal in se ukvarjal s športom, jaz bi kdaj tudi v tujini šla na kakšno lepšo večerjo, čez čas imela hišo in otroke, uživala življenje na malo bolj konformen način. Še glasba nama je čisto drugačna všeč. Njemu je house dolgočasen, meni je rock/punk vedno isti. No vsaj razumljiv človek je, če to hoče seveda. Sicer se moji stavki o tem kaj mi ni všeč nadaljujejo z njegovim odgovorom sej ti tud… In to zdaj pred prazniki! Žuri so na vrhuncu, eden v petek, eden včeraj, a kaj ko na koncu skoraj vsakega ostanem s kako solzo, ker enostavno ne vem kaj naj.
Saj vem, da bi tudi če bi bila še kdaj zaljubljena prej ali slej zopet prišlo do take dileme. A treba je razumet, kar dolgo sem že v zvezi in šele dvajset. Morda je bilo malo prezgodaj, a tega kdaj pride mimo tebe nekdo s katerem se boš super razumel ne izbiraš sam. Tako na vprašanje ali bi se s kom drugim lahko imela še bolje ne znam odgovoriti. Nisem dolga leta iskala tega človeka, da bi bila že obupana nad iskanjem, dejtanjem, čakanjem na klice in podobnim. Verjetno bi za to morala biti hvaležna, samo saj veste, smo one hell of complicated creatures… še posebej tista z luliko.
PS: Povrhu vsega sem si v ponedeljek kupila knjigo (Ildiko von Kurthy: Prosta linija), ki govori točno o tem, kar pa sicer nisem vedela, očitno sem jo kr zavonjala… Sicer pa je zabavno lahko branje 
sej bo
… pusti, da čas stori svoje
Menda bo res… sej že nekaj časa čakam da me nekaj razsvetli. Recimo kaka vizija v prihodnost bi mi prav prišla.
Tudi jaz sem bil med osemnajstim in dvaindvajsetim letom v dolgi vezi in mi je bilo prav fajn, včasih celo pogrešam tisti občutek, ko misliš, da bo tako celo življenje. Nikoli mi ni bilo žal.
Ampak ko enkrat pride do take resne dileme, je po mojem fajn končat. Res je, da so dileme vedno, celo ko je vse v redu, ampak tisto resno spoznaš. Koliko časa pa sta skupaj? Dve, tri, štiri leta? To ni nič, če primerjaš s še petdesetimi leti, ki naj bi sledila!
Lani sem imel drugo resno vezo, pa nisem znal končat in se je vlekla še v dobršen del letošnjega leta… ti povem, toliko izgubljenih živcev in nervoze pa še ne! Samo zato, ker sem čakal, da se bo uredilo.
nic ni vecno… mine zaljubljenost, potem mogoce tudi ljubezen, na cloveka pa si navezan, je pac tvoj lajfstajl ampak vcasih je stvar bolje koncati kot vztrajati pri necem kamor nikamor ne pelje. kot se ga navadis se ga tudi odvadis in prebolis, cez cas. Je pa manj bolece ceprav ne zgleda
@chef: Vem kaj misliš, ravno to me mori ker prepoznavam to dilemo kot drugačno od kakršnekoli prej. Sploh pa me že nekaj tednov muči. Zdaj sva skupaj tri leta in pol, sicer nisva taka človeka da bi gledala leto, dve ali petdeset naprej, važno nama je bilo da se mava danes super in da se nameravava tudi jutri imeti. In če se to vsak dan obnjavlja je super. Če se pa ne, kar se trenutno nekoliko slabše, je pa kriza.
@tuna: Vem da preboliš samo v bistvu se bojim, da bi zavrgla nekaj kar je v resnici veliko vredno.
Vsem: Moram rečt da je težko prebrati nasvete ki mi pravijo da stvar zaključim. Mislim da se moram še malo potrudit potem bomo pa vidli. A vseeno hvala za nasvete, v bistvu so ful dragoceni.
Jaz mislim, da če razmišljaš o tem, nekaj ne štima. Halo, pri dvajsetih ne bit v resni vezi, se ne splača, ker se boš do tridesetega še ful spremenila, spoznala nove ljudi, spremenila način gledanja na stvari in ljudi okoli sebe. Jaz nikomur do 25 leta ne priporočam dolge resne veze. Uživaj z različnimi (ne mislim, da se daj dol z vsakim, ki ti pride mimo), spoznavaj različne ljudi, feel the life. Boš že potem z nekom 50 let, zdaj ti ni treba biti.
no jaz pa mislim, da se ob prvi dilemi ne sme kar obupat…sem dodobra prebrala tvoj zapis in se nasla v njem…vem kako je, ker se je meni dogajalo enako…par mesecev nazaj…in sva resila, ker se je dalo resiti, samo obe strani morata biti zato…ceprav bo mogoce on dejal, da ni nic, da kaj delas iz muhe slona, mu moras povedati svoja obcutja in povedati kaj je po tvojem pra in kaj ne…in ne izgubiti vseh stvari, ki so ti vsec, ki jih rada pocnes, cas moras imeti tudi zase…pojedi ven, zazuraj, beri knjige, pocni kar te je volja, vendar tudi ob tem ne pozabi na njega, saj je on v marsikateri situaciji lahko najboljsi resitelj…vem in razumem te
Pantera in bamboo sta kot moj jaz in nadjaz
Dva različna pogleda med katerima se ne morem odločiti….. aj aj aj 
Prej je bilo to skupaj feeling the life in uživanje ampak z eno osebo. Zdj nekaj manjka. In kot pravi bamboo menda se bo rešilo, razen če ima prav pantera in sem res premlada. Zajebano… 
Pantera: Mislim da je že zdaj mela moja malenkostna osebnostna sprememba prste vmes.
Bamboo: V bistvu on jemlje dosti resno tole dilemo, na žalost ga tudi precej žalosti in zaradi tega ne zna dajat energije in tega da bi se imela fino kar pa žal otežuje rešitev. Sicer ga popolnoma razumem, meni bi se najbrž snelo. Glede časa zase pa mi trenutno tudi zelo sede ga imeti in sem na tem področju zelo pridna
se popolnoma strinjam z bamboo, ker sva imeli podobno situacijo… pri nama je blo tako, da je blo najprej z menoj “nekaj narobe” in sva se samo kregala, potem je bilo pa obratno… in se je vleklo kake pol leta… vmes je bilo že n-krat na tem, da enostavno po vseh teh letih nisva več za skupaj itd. itd. in da je boljše da greva narazen.. pa sva na koncu ugotovila, da nama je skupaj čisto lepo… včasih se moraš pač skregat, da potem vidiš, da ni vse tako slabo in da bi bilo lahko še dosti slabše
sicer pa pantera se ne strinjam s teboj… če si pač človek za dolge zveze in to že v zgodnjih letih se mi s tem ne zdi nič narobe… sama se že od 17 leta vezana in mi je prav fajn in ne bi menjala, ne vem zakaj bi morala eksperimentirati… mi je tako lepo kot je in ne potrebujem nekaj novega da bi lahko ugotovila da mi je lahko boljše/slabše… nekateri radi eksperimentirajo, drugi nimamo želje po tem… in če je človek pri teh letih resen lahko rečem le kapo dol, ker je malo takih… na srečo smo si različni
saily: Ravno to vprašanje da po vseh teh letih nisva več za skupaj je strašljivo in nekaj novega. Si pa vlila malo večje upanje moram priznati. Lepo da sta še vedno skupaj in srečna, fuuuul lepo je to slišat. A pantero je tudi treba razumeti. Kakor si sama zaključila smo si različni
Zdj moram še jst počakat, da se mi zjasni kam bolj pašem. A glede na pretekla leta gre morda res samo za “flesh” želje po zaljubljenosti in takorekoče eksperimentiranju.
ne smes obupati ne ob prvi dilemi pa tudi ob drugi ne in sploh. se pa strinjam tudi s pantero, mi je ze nekaj starejsih ljudi ki so bli v resni zvezi (7 let) od 16-23 leta da se najbrz ne bi se enkrat v to spustili. Vsekakor moras se mal vztrajat, ker je lahko samo navadna prehodna kriza ki mine
@taca: samo ne prehitro obupat in tko kot si že napisala, postavi se še v njegovo kožo, tudi njemu verjetno ni najlepše sedajle, četudi mogoče tega ne pokaže… fantje so kar se tega tiče mnogo trši oreh… velikokrat stvari sploh ne pokažejo, pa če jih še tako zelo boli… punce veliko bolj čustveno in burno odreagiramo…
daj času čas
vse se da rešit, če se hoče… when there’s will there’s way 
Ta filing (nove) zaljubljenosti, po nečem novem, sredi neke daljše veze seveda, je zelo zasvojljiv in se ga, pomoje vsaj, včasih čisto drugače interpretira. Predlagam eksperiment - vzemi si dan čisto brez njega, razmišljaj, kakor da ga ne boš nikoli več videla, briši ga iz imenika, telefon vrzi nekam v kot, skratka … pa da vidiš, kaj se zgodi na koncu večera.
@saily: Včeraj zvečer sva se spet pogovarjala in skušala razumeti situacijo. Nekam sva sicer prišla, a stvari še niso rešene. Bom videla kako bo. Vsekakor se trudim in res je, fantje so trd oreh. Kar dolgo rabim da ga razrahljam
@fittipaldi: Misliš da se feeling zaljubljenosti interpretira preveč sanjaško? Imaš pa zanimivo idejo za eksperiment, bom probala
taca dobro, da sta se pogovorila, ker ce bi to zadrzevala v sebi, bi bilo zelo slabo, ker partner enostavno ne more vedeti kaj se v tvoji glavi plete, ce pa mu objasnis stvari tako kot morajo biti, potem lahko on kako drugace odreagira…mogoce lahko premisli in pove drugace kot bi sicer…je pa res tako kot je saily rekla, da, ce si z nekom v zvezi je to kvecjemu dobrobit in ne le neko “nategovanje” let…ce si z nekom, ki ti pomeni toliko kot tvoje zivljenje samo, bos ze nasel resitev in ne vrgel puske v koruzo. je tezko, priznam in bi najrajsi odsekal vsa tista leta, amapak v pozabo jih nikoli ne mores dati, partnerja, ki ga imas, zanj “zrtvujes” svoj cas, ker ves, da bo “izrabljen” dobro, ker ves, da bos s tem partnerjem se dolgo skupaj. pridejo krize, ampak minejo pa tudi…in kar se tice let, cetudi si ze kot mlad stopil v resno zvezo je to res nekaj zrelega, ker si se ze takrat zavedal v kaj se spuscas! ni receno, da pa, ce si z nekom, da pa pozabis na vso “nastnisko” norijo…vse se da…le v mejah normale
@taca: Zaljubljenost (tista začetna) v vsaki zvezi enkrat mine. Ko jo po malem po nekaj letih in nekje drugje ponovno doživiš, je ravno tko, kakor da bi 3 leta ne jedla čokolade, nato pa poskusila košček - bil bi božanski grižljaj na zemlji.
Tako nekako no …
@bamboo: Sej drugače sva se pogovarjala že od začetka te težave o tem in nasplošno mu že od nekdaj vse povem in zaupam četudi ni vse lepo. Ponavadi mi tudi kaj doda na kar sploh nisem pomislila in včasih z njegovim dopolnilom celo bolj razumem probleme. Tudi sama fuuulll cenim lepe zveze in partnerstvo v katerem se ceniš, je pa res, da je tisto kar mi manjka ta prvi feeling zaljubljenosti. No in to, da se je zveza že brez tega poslabšala. Zdaj sva odločena da se bova oba trudila glede druge stvari, glede prve pa moram sama prebloditi in pustiti času čas.
Morda je glede let vseeno ena podrobnost, ki te lahko spodnese in sicer, da če imaš tako srečo in hitro najdeš dobrega partnerja tega ne znaš tako ceniti. In ne veš, da je pa ta zveza po toliko poskusih res nekaj boljšega. Najstniško norijo sicer nisem izpustila zaradi zveze, načeloma sva si kar precej pustila in nisva ljubosumna. Brez tega bi se mi pa res že zdavnaj zmešalo.
@ fittipaldi: Joooj tak opis je ful nevaren za punco ki jo to že itak mika! Pssstttt…..
mhm… tkole ti bom rekel: splaca se se malo pocakati; morda se bo tudi on malo “ustalil” in mu ne bo vec toliko do popotovanj in stalne aktivnosti. ce pa je eden od redkih ljudi, ki imajo stalno mravlje v riti (kot npr. Seruga), in tega niti ni pripravljen malo brzdati… ti pa kljub vsemu svojo prihodnost vidis tudi v hiski, otrocih, romanticnih mirnih vecerjah… potem je morda bolje zadevo koncati ze sedaj.
drugace pa jest pri takih soulmateih vedno navijam, da naj se se malo potrudijo
in tebi tudi tako pravim - pogovorita se… domenita vsaj okvirne skupne plane za npr. 2 leti naprej… pa potem za 5 let naprej… saj kaksno idejo o vajinem zivljenju verjetno ze imata.
lp, M.
Hej mitja! Pogrešala sem že tvoje komentarje in glej ga napisal si mi enega prav zelo koristnega. Tudi sama sem ravno danes premišljevala - da so te težave, ki me zdaj pestijo bolj začasne in da bi morala pravzaprav malo bolj razmisliti o tistih dolgoročnih. Tak pogovor res ne bi bil slab in morda se bo tokrat zato, ker kaže da gre bolj zares, tudi bolje iztekel.
da ti še nekaj pomagam.. tudi moj je bolj te sorte, boji se ustaliti že kar tko, hiška, otroci, avto, krediti,… ampak namerava to enkrat v prihodnosti, ne pa še sedaj… in ko sem mu nekoč svoje plane razlagala po letih in tako, je bil čisto paničen, če se mi je zmešalo, da bi on rad imel še kaj od življenja ipd. in potem sem ugotovila, da je mogoče res boljše, če te svoje načrte dam rahlo ob stran in pustim času čas, ker če sva res oba za to, se bo že pravočasno zgodilo, brez kakega hitenja… pač ne bo tako kot sem si zamislila, lahko pa bo boljše ali slabše… bomo videli, nima smisla da se sedaj obremenjuješ za 5 let vnaprej, ko še za jutri točno ne veš kaj bo
veliko sreče
kako je?
Kar fino. Ugotovila sva da se morava obadva truditi in vlagati v zvezo, saj je bila predvsem zaradi manj vloženega truda (v dobro voljo, potrpežljivost, pozornost) ta slabša. Če nama bo trud ostal bo šlo. Če se nama ne bo dalo truditi bodo spet težave in takrat bodo pomenile da ne gre. Zanekrat kaže super
tudi moji zaljubljenski fleši so se malo umirili…. obstaja pa možnost, da je to zato, ker sem res zmatrana zadnji teden. Bomo vidli…. 
jst sm u nejca zupančiča to že ve ampak ker ga nisem mogla užalit s tem da sm še vedno v njega sem mu pač rekla da nisem več ljubim ga in če mi ga gdo spele ga ne vem ka ji bom naredla …..mam ga zelo rada ne morim puvedat kok zelo LJUBIM GA!!!!!!!!!!!!
jst sm u nejca zupančiča to že ve ampak ker ga nisem mogla užalit s tem da sm še vedno v njega sem mu pač rekla da nisem več ljubim ga in če mi ga gdo spele ga ne vem ka ji bom naredla …..mam ga zelo rada ne morim puvedat kok zelo LO AMO!!!!!!!!!! KAJ NEJ NAREDIM MI LOHKA GDO KEJ PUVE PLIS!!!!!!NEJ MI GDO SVETUJE!!!!!!!!!