Sijaj sončece

Že nekaj let, od sredine gimnazije, si želim osamosvojiti in skrbeti sama zase. Predvsem imeti svoje stanovanjce. S točno tok krame notri kot bi si je jaz želela, s toliko prahu, kakor bi se mi dalo pospravljati in predvsem s točno takim dekorjem kot bi si ga sama kupila. No, seveda sem se takrat zavedala, da sem za to še premlada in finančno nikakor ne samostojna. Zdaj, v zadnjem letu, se je stvar precej izboljšala, saj dosti zaslužim sama in tudi osebnostno sem bližje temu, da bi se lahko ločila od domačega gnezda, ki mu sicer, da me ne bi kdo narobe razumel, nič ne manjka. Imam prav lepo sobo, ki je tudi taka kot si jo urejam sama. Kot drugo si želim sprobati skupno življenje. Tri leta in pol ga že preživljam z istim fantom in treba bi bilo ugotovit, ali bi to šlo, ali ne in nehati zapravljati čas. Ne želim namreč pri tridesetih ali kasneje dojeti, da življenje s to osebo ni skladno in energije dajajoče, ampak obratno. Takrat si namreč želim imeti že kaj več kot le fanta. No, to si sicer potihem želim že zdaj…A to je druga tema. Zadnje dni sem se nekajkrat usedla in risala svojo predstavo o tem, kako bi v hiši, kjer sem odraščala v drugem nadstropju (v prvem živi sedaj sestra s fantom, v tem drugem pa je krama) iz dveh sob in kopalnice naredila majhen, a lušten flat. Načrti izgledajo kar dobro in stvar je dokaj izvedljiva. V popolni izvedbi načrta bi sestri morali v pritličju dozidati wc tako, da bi imela celo, sicer malo manjšo kopalnico, saj sedaj uporablja kopalnico v drugem nadstropju. Potem bi morali iz polovice kopalnice narediti prostor za podaljšek kuhinje in v drugi polovici malo kopalnico. Skratka, na kratko povedano, bi to pomenilo porušiti dva metra stene v obeh nadstropjih in na novo narediti dve mali kopalnici z nekaj premiki inštalacije. In na novo narediti ena vrata in novo steno. In to morda niti ne bi bil tak problem (tudi finančno bi ga že zmogli, če bi si to zadali), če ne bi za tem stala beseda mojih staršev. Pri teh stvareh imata ogromno strahov in dilem, predvsem pa nista pripravljena na velike spremembe. Sicer verjamem, da je to bila njuna prva hiša in sta verjetno navezana nanjo, a meni osebno se zdi veliko večja škoda, če hiša ni izkoriščena temveč polna stare krame dveh generacij starih staršev. In še škoda se mi zdi, da se meni na ta račun ne bi mogla uresničiti velika želja in bi na koncu morala začeti iskati stonovanje drugje.

Najprej slikica starega načrta oz. trenutno stanje:

In sedaj moji amaterski poizkus risanja načrta stanovanja. Priznam in vem, da bi bil lahko lepši ampak to je le poizkus, da bi izvedela ali te stvari, ki sem si jih zamislila v glavi sploh prišle v flat ali pa jaz samo malo preveč sanjam. Ugotovila sem, da bi prišle, ampak malo na tesno. Največji problem je pri televiziji, ki bi bila čist preveč blizu kavča. Ko izboljšam načrt se bom pa važila, za zdaj se še ne morem…. : )

PS za tiste, ki ste se na prejšnjo objavo res ljubeznivo odzvali: Ta teden se počutim mnogo bolje, imam več energije in manj problemov. Res hvala vsem. In še ena dobra novica: prvi pregled imam že v torek in ne čez en mesec. To je zrihtal mamin prijatelj, res hvala tudi njemu. Upam da takrat kaj konkretnega izvem in se začnem zdravit. : )