Sijaj sončece

O tem niti nisem hotela pisati, saj bi to pomenilo, da se zdaj to zares dogaja. Nekako sem se malo skrivala. Imela blog tudi za to, da sem se odklopila. In vedno, ko zgledajo moje besede tako dramatične kot tukaj, sebi in ostalim potem rečem da tako hudo pa spet ni. Kaj torej izkoriščam? Prve so to prednosti študentskega življenja. Mrgoli jih. Sicer ne mislim na bonitete, ki jih nudi država (od teh mi le ena prija in ok še zavarovanje), temveč na tiste, ki si jih lahko sami privoščimo. Trenutno zaradi težav omejujem svoje obveznosti na eno na dan. To zato, ker me še vedno boli v prsnem košu in če sem utrujena, se mi zdi, imam več možnosti za napad tahikardije. Torej en dan grem na job, en dan čuvam tamale nečake, kakšen dan počivam in se le dobim z mojimi najljubšimi in navsezadnje sem bila včeraj celo prvič na faksu (je šele prvi teden in nam veliko odpada, tako da sem samo enkrat manjkala). Nimam pojma kako bi folgala kaj takega, če bi bila še v gimnaziji. Sicer imam na gimnazijska leta mnogo res lepih in prijetnih spomnov, a dobro se tudi spomnem tega, da smo imeli pouk ob pol osmih do pol treh povprečno. Zdaj, ko so še domače stopnice zalogaj bi se po štirih nadstropjih in osmih predmetih res lahko le še prepustila napadu. Nevem kako bi to izgledalo. Res nimam pojma. Verjetno bi bilo vse skupaj veliko slabše. Ali pa če bi imela že bolj redno službo. Edino vesela sem lahko, da se mi to dogaja sedaj, ko imam toliko študentske svobode. Sicer me stvar dobesedno žre in ubija, ker sem oseba, ki je je navajena početi in rada počne čimveč različnih reči. Od joba do faksa, žuranja in čvekanja na kosilih na bone. Mejčken sem nestrpna zaradi vsega skupaj in zaskrbljena, navsenazadnje še nimam postavljene niti prave diagnoze. Do te mi manjka še več kot en mesec, to je takrat, ko imam kardiologa. Kaj torej še drugega počnem da se odvrnem od nesrečnega razmišljanja o mojih dobesedno srčnih težavah? Izkoriščam internet. Downloadam in gledam ter uživam v tem, kar lahko sedaj po mili volji z vso upravičenostjo počnem. Najprej sem se vrgla v Men in Trees, sedaj pa sem pri koncu prve sezone Ugly Betty. I like them both, predvsem kar se tiče karakterjev. Vseeno komaj čakam, da mine tale moja faza mirovanja. To kljub temu, da preživljam nekoliko več časa z mojimi najljubšimi osebami ni zame. Dnevi s trenutno dvema diagnozama, tahikardijo in aritmijo, so že samo po sebi malce težji…

Moji dnevi v slikicah:

Mehka postelja in halja, oba telefona in računalnik, lupčkanje vsega kar imam rada, čvekanje z vsemi, ki mi pridejo na pot, gledanje fotk, zalivanje ananasa, opazovanje čeveljcev in branje o vitkih Francozinjah ter sprehod na kosilce… to je to.

Za širjenje info o antimalarikih še tole: /Pojasnilo kaj zna biti vzrok: iz prejšnjega suma, da sem imela probleme kot stranske učinke smo sedaj prišli do tega, da bi mi lahko antimalarik Lariam povročil vozliček v srcu, ki je razlog za tahikardijo (napade razbijanja srca in bolečine v prsnem košu) ni pa seveda nujno. Kaj takega se namreč lahko zgodi ob kaki hudi kemiji in naprimer tudi zaradi ecstazyja. Bomo vidli…/

PS: Moja TEMA JE KONČNO NAZAJ! Se opravičujem ker sem jo mogla spreminjat, ampak se je čist sesula. Od urednikov niso nič odgovorili zakaj. :/