Sijaj sončece

Po štirih vzletih in štirih pristankih, po petih plastičnih, a zelo dobrih obrokih in po dihanju v petih državah (Indonezija, Singapur, Katar, Nemčija in Avstrija) v 36-ih urah sem DOMA. Glede slednjega imam mešane občutke. Vesela sem, da bom šla čez nekaj minut sesuta spat v svojo mehko, dišečo in še enkrat mojo posteljo. Žal pa mi je, da jutri ne bom mogla piti svežega anansovega soka in živeti Indonezijo….

Kaj čem, super je bilo in lahko sem izjemno hvaležna, da sem bila tam. Kajne?

Sedaj me čaka sortiranje spomina, slik in prebava doživetega. Delim v prihodnjih dneh, tednih, verjetno letih…saj veste tisti stavki se bodo začenjali z: ’’JOOJ VEŠ kAj pa V INDONEZIji je pa to tko…’’