Sijaj sončece

Dolgo, en mesec skoraj sem bila brez pogojev, da bi lahko vtipkala nekaj vrednega v blog. Takrat, ko so v obiskanih mestih bili internet kafeji so bili 1. zelo, zelo počasni (enkrat se mi v osmih minutah ni odprl gmail) in 2. za tu zelo dragi. Sicer dobre povezave v teh krajih niti nisem pričakovala. Hvalabogu, da je tako. Če bi bil cel svet ze tako presneto povezan in tehnološki ne bi imela nič od potovanj. Pisanju sem se torej odpovedala, danes pa sem naletela na tale phone&internet service, ki stane 1.500 Rp na minuto (10 centov) in dela pohvalno dobro. Ampak danes sem v najbolj turističnem mestu daljne dežele. No, ne bom se več skrivala… Sem v najbolj turističnem mestu v Indoneziji, v Kuti na Baliju torej. Prepotovali smo celo Javo od umazane, zasmogane, brez pločnikov, podirajoče/rastoče, na ulici peroče posode iz restavracij Jakarte, preko Jogyakarte in Borobudur in Parangadan temljev do Bromo in Ijen Plateau vulkana. Predvsem pa je bila najboljša ravno pot med vsemi temi v Lonely Planetu zapisanimi atrakcijami, ki ni zapisana. Zelene rastoče banane, palme, riževa polja in ljudje ki se za vsemi derejo “Hello Mister!” in otročki, ki ti za pomah pošljejo lupčka. V Lonelyju tudi ni pisalo, da je hudo noro doživetje visenje z vrat v vlaku, ki se med omenjenimi obpotnimi zanimivostmi podi čez pokrajino. In niso napisali, da gre vlak čez stotine komaj stoječih mostov brez ograj, kar pomeni da imaš prste, ki kukajo ven pri vratih direktno nad prepadom. Nope. To lahko samo doživiš. Prebrat ne moreš in ne moreš si zdownloadat takih slik. Popotna žilica nas je gnala naprej, zato smo izpustili Bali in šli direkt na Lombok. Z motorčki sva zalutala v notranjost do tam, kjer so na cesti tropi opic in domači otroci, ki hodijo iz šole in zraven prestrašeno-šokirano-začudeno-občodujoče gledajo belo kožo izpod čelade. Nekateri prej, ne tako globoko v notranjosti otoka te že dovolj korajžni prosijo za nekaj. Povprašaš angleško govorečega lokalca kaj je to, za kar te prosijo in ta ti odgovori, da prosijo za svinčnik ali kuli. Res prisrčno. …

Moram it, valovi kličejo, nadaljujem nevem kdaj…

Lepi pozdravi iz Indonezije !