Sijaj sončece

1. Medina Feza

Takole, vsak dan bom objavila eno fotko iz popotovanja po Maroku…Izbira ne bo težka, ampak hudo hudo težka, saj sem do zdaj uspela zreducirati na 300 najboljših. Pomojem bom med temi 3 izbrala kar random…drugače ne bom nikoli uspela. Se vidimo še jutri zdaj pa lahko noč vsem, lepo spite

1. Avtoportret v Marrakeshu

Kako umesno smo danes o tem razpravljali. Zgodil se mi je namreč slaven primer uporabnosti interneta. Da na njem ZASTONJ lahko ugotoviš kakšno bolezen imaš. Že prikazana alergija se je v dnevih od prikaza stopnjevala in poslabšala tako, da se mi je razvila železna volja ne-praskanja, ko te nekaj zelo srbi. Konec prejšnjega tedna sem bila že pri svoji zdravnici, ki se je nad stvarjo čudila, še posebej ji ni bilo jasno kako to, da se mi je pojavilo šele deset dni po nanosu kane. Poslala me je k darmatologu, to je bilo pa tudi vse. Naslednji dan sem šla torej na darmatološko kliniko in veselo čakala nakaj več kot 3 ure. Ni panike. Samo, da me neha srbeti, da se pozdravi. Dobim tablete in kremico. Vsi mi ponavljajo, da sem alergična na kano. Zelo čudno se mi zdi…kana je vendar vsepovsod in tako nedolžno se sliši. Tako brskam po internetu in najdem zanimivo poročilo s slikami zelo podobnimi temu, kar se je zgodilo meni. Tudi natančno piše, da se stvar pojavi od 10-14 dni po nanosu…. to je alergija na para-phenylenediaimne izvem. Para-p… je črno barvilo, ki je pogosto v barvah za lase in ga tako šparavni kana nanašalci dodajo kani, da je bolj črna in da dlje traja. Hvala internetu, ker je tako dober dohtar, da mi je povedal na kaj sem sploh alergična.

Če ste vsaj malo nagnjeni k alergijam in ne želite da vam nastane tak, sicer estetski, a hudo srbeč izpuščaj: začetki alergije: in danes: vam priporočam: NEEE tega narest!

Meda lahko nahranite z bambusom (klik na more), bo zelo vesel. B, hvala za idejico!

(vir: internetni) Večkrat se, ko se nadvse srečna usedem pred računalik, da bi začela gledati, vprašam kaj mi je tako vražje všeč na tej nadaljevanki. Druge trenutno pop nadaljevanke me ne držijo tako. Lost je enostavno genialno zastavljena nadaljevanka. Z vsakim delom se odpirajo nova vprašanja, nova vrata, ki se potem sčasoma, ne preveč hitro zaprejo. Bolj malokrat se sicer zaloputnejo, večinoma se zaprejo le na pol. Ko jih že večkrat zasačim, da so na nekaj čisto pozabili me čez nekaj delov presenetijo. Dobro vejo kako in kaj režirajo. Vsaj do zdaj. Upam, da ne bodo kaj zasrali. Predvsem pa, kar sem tudi hotela zapisati, je to nadaljevanka, ki bolj kakor mi je pisana na kožo, ne bi mogla biti. Pomembni so spomini, ki jih jaz zlepa ne izpustim iz glave. Pomembne so povezave, ki jih iščem non stop. Pomembna je volja in celotna stvar kljub mnogim umorom, nesrečam, hinavščini in lažem strami k morali. Odpira dilemo ali je življenje v civilizaciji s tehnologijo res boljše od naravnega. Daje tudi meni precej všečni odgovor. Ni. Srečnejši kot so liki drug z drugim na plaži pod palmami in hrskajočim peskom med zobmi prej niso bili in ko bodo, če bodo, rešeni ne bodo. In kar mi daje še dodaten užitek ob gledanju… narava! Prelepa narava, džungla in najčudovitejša stvar na svetu - morje.

Vam pokažem nekaj kar srbi?

Izkazalo se je, da me po vrnitvi iz Maroka ne vleče več pisati bloga. Mogoče zato, ker je bila cela zadeva bolj mušica enodnevnica, mogoče zato ker sem imela iz Maroka toliko za povedati, da še prijateljicam nisem še uspela vsega doživetega opisat ali pa preprosto zato, ker je poletje, zunaj dobro vreme in ogromno stvari za početi. Tako ali tako se izogibam interneta, na računalniku se mi pa še seminarskih ne da pisati. Vleče me na morje. Vleče me vsepovsod. Verjetno je bila kombinacija vsega tega. Čeprav mi v tem momentu še kar paše, a priznam, da sem se že nekajkrat usedla, odprla blog in ga kar takoj zaprla. Ni mi bilo do pisanja. Preveč vsega in nikakor nevem kje začeti. Klepetanje je toliko lažje. Danes pa se je zgodilo nekoliko bolj spontano. In evo, saj gre. In že me prikliče ven sončen zaključek dneva, oblačnega dneva. Grem malo ven, rada bi šla tečt, obožujem ko se dan začne prevešati v večer. Absolutno najlepši del dneva. Tako zatišje pred nočjo, a vendar je še dovolj svetlo, da se vse dobro vidi. Včasih dobim kurjo polt.