Sijaj sončece

Veste kaj zadnje čase vedno pogosteje opažam? Stoječe in čakajoče pešce pri prehodih, pri katerih bi mogli za zeleno luč pritisnit gumb. Res neverjetno kolikokrat. Kar stojijo in čakajo medtem, ko se po prometu v križišču vidi, da bi že zdavnaj lahko bila zelena luč. Kako pa to da meni, ko pridem do takega semaforja vedno rata pritisnit tipko? Danes in včeraj se mi je zdel prizor kar grotesken. Sem namreč bila s kolesom in se pri rdeči ustavila na kolesarski in ne čisto pri drogu. Okoli semaforskega droga pa kar nekaj ljudi, ki so čakali. Hitro sem vidla, da guma še nihče ni pritisnil in zato stopila s kolesa ga pustila tam, in se zgužvala mimo ostalih da sem pritisnila gumba. Takoj se je prižgala zelena. Sama pri sebi sem se tako smejala… faaak folk res kar stoji in sploh jim ne pade na misel, da je treba pritisnit gumb. Pa čeprav je ta tam že nekaj let. Res je v zadnjem času nekaj novih tako zorganiziranih križišč, pri teh bi še razumela, da ti takoj ne kapne na pamet. Razumljivo bi tam čakal en cikel menjave zelenih luči v križišču, ampak potem za božjo voljo bi pa že pogledal če ima morda ta semafor gumb. A to se očitno ne dogaja ljudem če so okrog njih drugi, pravtako čakajoči osebki. V avtomobilu kjer smo sami, so pa vsi tako živčni pri semaforjih in vsem se tako hudo mudi. Tale čredni nagon je res zabaven, še vedno tako dobro deluje…