Sijaj sončece

Bolj ko gledam ven in na termometer bolj sem začudena. 13 stopinj…. to je pol manj od vročih dni julija in še več kot pol več od normalne januarske temperature. Šit, samo to lahko rečem…

Naslednje jutro je, a sem še zelo pod vplivom filma. Dokumentarni film, ki bi ga morali videti čisto vsi. A ker vem, da to ne gre, ga priporočam tistim, ki si želijo malo bolj razumeti kako stoji svet, kaj se dogaja in kdo ima od tega korist in navsenazadnje kateri so resnični vzroki za lakoto v Afriki. Gotovo je revščino zelo povečalo podtikanje kapitalizma, saj v takem novem okolju afriške kulture ne morejo delovati. Tako kot so v Viktorijino jezero v Tanzaniji, kjer je sneman dokumentarec, podtaknili vrsto ribe, ki je močno spremenila okolje, da je izumrlo na stotine drugih vrst rib. Nilski ostriž je s svojim hitrim razmnoževanjem postal tudi zelo dobičkonosen (seveda le za peščico) izvozni artikel. Ribiči nalovijo vsak dan 500 ton rib, katerih fileje ruski piloti odpeljejo v Evropo in na Japonsko (v Afriko pa večinoma priletijo polni orožja) medtem, ko prebivalci okoli jezera trpijo za lakoto, umirajo zaradi Aidsa in mali otroci, sirote, snifajo pretopljeno plastiko od zabojev za ribe, saj jim drugega pač ne preostane.

(foto vir: www.darwinsnightmare.com)

In naj še kdo reče, da pomagamo tretjemu svetu? Pomagamo malo, škodimo veliko.