Sijaj sončece

Nekaj ur pred novim letom me je v hotelski sobi zagrabilo totalno bedno občutje. Res grozno, bedno, tako kot včasih, ko nevem, kaj bi sama s sabo, kaj bi počela, ko sem brez cilja. In to nekaj ur pred norim večerom, ko se imajo vsi fino, se zabavajo skupaj s prijatelji in se ga napijejejo tako, da je vse super smešno. To občutje sem nekaj časa v sebi skušala ignorirati potem, ko je postalo zares hudo pa ni šlo več tako naprej. Povedala sem mu, da sem totalno slabo, se mu spovedala zakaj, da zaradi tega, ker sem za novo leto v enem tujem mestu z samo eno osebo in da mi gre na živce, da so vsi nekaj tako zahtevni glede novega leta, kako se je treba imeti fajn. Da se je treba že en mesec prej pogovarjat o tem kje boš za novo leto itd. in da sem pod pritiskom, ker imam zaradi vsega tega občutek, da bi se MORALA imeti veliko bolje. Potem je sledilo nekaj med jokanjem in smejanjem ter tečnim cviljenjem med valanjem po postelji. On je kakor vedno odreagiral kot zelo trezno in razumno bitje, da mi je pojasnil, da sem jaz tista, ki sama sebe spravljam pod pritisk in naj grem v kopalnico dokler ne bom dobre volje. In sem šla res. Sicer stokajoča in piskajoča kot prej na postelji ampak sem šla. Pomagal je že pogled v ogledalo, res sem bila tečna ko driska! Nekaj časa sem se gledala, sem se počesala, malo namazala, potem sem ugotovila da me tudi tišči khm khm in se stuširala. Počasi je šlo na bolje in zaklicala sem iz kopalnice da sem vredu. Ker mi ni odgovoril sem zaklicala še enkrat tokrat spet slabše volje. In zaklical je nazaj: ’’Ne pa nisi še, sem vedel, da ti nesmem v prvo odgovorit.” Pa me je. Matr je pameten. Ja kar dobro me pozna. Tako sem še malo odsedela si zamislila kako sem lahko zadovoljna s sabo in z njim in da je novoletna evforija itak larifari. Rezultat je sledeč: Ob polnoči sem se imela najlepše možno in to z enim samim osebkom, brez kaj preveč popitega alkohola sredi tujega mesta na mrzlem! Fotka posneta 30.12. Moram reči, da sem naredila bolj malo dobrih, no ja, saj ni bilo preveč zanimivih stvari.

Ja novoletne obljube in to..res je že skrajni čas, da si privoščim blog. Vem, da je to stvar zame, predvsem zaradi sinočnjega večurnega branja drugih blogov. Tja do 4h zjutraj na prvi dan v letu, ko sem bila le dva dni brez računalnika, mojega ibookca. Sicer so novoletne obljube en bullshit, ampak jst sem si tokrat za spremembo omislila nekaj teh čarovnij. Prvo sem že omenila, druga pa je, da resnično ne želim jesti živih bitij, predvsem zaradi načina na kakršnega končajo pod nožem. To je to Moja prva objava! Super!

Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!